Preden sem Gospoda spustila nazaj v svoje življenje je bil večinski delež mojih pesmi odraz praznine, ki je brez Troedinega Boga nepremostljiva. Brezno, ki zeva v povprečnemu ateistu je prav velikosti in oblike Boga.
Četudi spodnja pesem tedaj ni zadevala osebne vere se mi danes zdi kot, da v njej nagovarjam Kristusa: "Pridi mi dvorit kot Samarijanki pri vodnjaku." <3
#čudnaSoPotaGospodova
(trohejski osmerec, zaporedna rima)
Nisem še nared, nikakor.
Ne še kača. Plahi štakor.
Bolj opreznost kot odločnost
se oziram vanj, Bodočnost.
Nisem dobremu še prava.
Besedičim, jezikava.
Resda delam. In odlagam.
Potlej stežka se premagam.
Ni dobrota vrojena.
Zdaleč nisem dovršena.
Nisem čista po nakani.
Usta laž pogosto (h)rani.
Nisem vredna še obilja
kakršno mi on ožilja.
Ura dolgo že zamuja,
ko ponudim kar ponuja.
Ko se Pravi zame zmeni
več se ne prodam poceni,
ko me vzajemno ljubi
me izboljšano zasnubi.
(Mousea Mossnaught, 21. 09. 2020, železniška relacija med Ljubljano in
Postojno)
HVALA TI ZA POZORNOST :)